Preskoči na vsebino
nalagam novice...
 

O B V E S T I L A

____________________________________________________________

Vabim vas, da priskuhnete razmišljanjem radijskega misijona!
R A D I J S K I   M I S I J O N - SI UPAŠ ŽIVETI?
29. III. do 4. IV. 2020
Začetek danes ob 17.00 ob z nagovorom patra Anselma
Grüna

Poglej spored

____________________________________________________________

VSAK PONEDELEJK MOLIMO S ŠKOFI OB 20.00
JUTRI:

POSVETITEV PRESVETEMU SRCU JEZUSOVEMU IN BREZMADEŽNEMU SRCU MARIJINEMU
v ponedeljek, 30. III. ob 21.00
Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore bo v ponedeljek, 30. marca 2020, ob 21.00, po končani molitvi rožnega venca, ki jo bo prenašal Radio Ognjišče, posvetil vse verne Slovence, posebej še bolne z virusom COVID-19, zdravstveno osebje, državne voditelje in druge, ki pomagajo v času epidemije.

____________________________________________________________

NAVODILA ZA LETOŠNJE PRAZNOVANJE VELIKE NOČI!
Preberite tukaj!

____________________________________________________________

NOVO - aprilsko Ognjišče in Družina vas čakata!
____________________________________________________________

Cerkev bo odprta vsak dan od 15.00 do 18.00.
Maše: zasebno mašujem vsak dan med tednom ob 19.00, v nedeljo ob 10.00.
Župnijska pisarna je do preklica zaprta. Lahko pokličete in se pogovorimo po telefonu.
Nujni primeri  Vedno me pokličite, ko nekdo umira.

____________________________________________________________

V E R O U K

Pojdite na zavihek - skupine - verouk
____________________________________________________________

TIHA NEDELJA 29. III.
Današnja Božja beseda je dosegljiva na spodnji povezavi!

Peta postna nedelja se imenuje tiha. Po mnogih župnijah so ta dan zakrili vse podobe Jezusa in pokazali na resnost zadnjega dela postnega časa. Zakrita podoba križanega ostane do velikega petka, ko se razglasi slava križa. Je že tretja nedelja, ko duhovniki mašujemo brez ljudstva. Za ljudi ni le zakrita podoba križanega, zakrita je podoba tudi skupnega doma, cerkve, "zagrnjen" je oltar in daritev svet maše, ki se opravlja na njem. Mnogi to le s težavo sprejemate. Ne pomnim, da bi se v 2000 letni zgodovini zgodilo kaj podobnega. Zakaj se tako dogaja? Odgovor bomo našli v prihodnosti.

Kako bo to stanje vplivalo na nas? Smo v preizkušnji naše predansoti in zvestobi. Ljubezen najde poti do Ljubljenega. In v tem je preizkušnja. Se bomo uspeli navezati na Kristusa tudi brez obredov in lepih, starih navad, ki jih je čas okrog velike noči poln. So kakor okrasni papir, v katerega je zavito darilo. Lepa embalaža pa ni bistvena, najpomembnejši je dar. In v velikonočnem slavju je tisti dar Jezus, ki je umrl in vstal. Letos je prilika, da se tega daru zavemo, brez okraskov, pentlej, celafan papirja ... Namesto "embalaže" bo čas, ki si ga bomo vzeli, tisti, ki nam bo odkril dragoceni dar Velike noči. Čas za družinske odnose, čas za molitev, čas za branje Svetega pisma in premišljevanje tega, kar smo prebrali, čas za prijateljske stike na drugačen način, kot smo ga bili vajeni, čas za dobra dela.

Kot Lazarju tudi nam Jezus kliče: "Pridi ven!" V Njegovo bližino, se mu odpreti in ga z vsem srcem in vero sprejeti, kot apostol Tomaž: "Moj Gospod in moj Bog."

____________________________________________________________

Z V O N J E N J E

Delopust: V soboto ob 16.00 (poleti ob 17.00) nas zvonovi vabijo k praznovanju nedelje. Sporočajo nam: Jutri bo Gospodov dan.
Ave Marija: zjutraj ob 7.00, opoldne ob 12.00, zvečer ob marku (trenutno) ob 19.00. Ob teh urah se spomnimo, da je Bog postal človek z molitvijo Angel Gospodov.
Ob petkih: ob 15.00 nas zvonenje spomni, da je ob tej uri na veliki petek Jezus umrl na križu.
V času epidemije: ob 18.30 vas bo zvon spomnil, da se takrat začne sveta maša, v nedljo pa ob 9.00.

 

M A T E R I A L I   V   P O M O Č 

Poratl Pridi in poglej
Magnificat
Molitev za zdravje
Slovenski Krščanski filmi
Portal Družina in življenje
Revija Najst
____________________________________________________________

SOBOTA 28. III.

Veliki duhovniki so poslali tempeljske stražarje, da bi privedli Jezusa. Ko so prišli na kraj, kjer je Jezus učil, so poslušali njegove besede in strmeli nad tem, kar je govoril. Janez pripoveduje: »Služabniki so se vrnili k velikim duhovnikom in farizejem in ti so jim rekli: "Zakaj ga niste privedli?" Služabniki so odgovorili: "Nikoli noben človek ni tako govoril."«

Si lahko zamislimo, da bi policaji ali vojaki ravnali kot ti služabniki in kljub ukazom ravnali po svoji vesti? V totalitarnih režimih bi bili ob glavo, v bolj običajnih bi jih doletela kazen, morda izguba službe. Si danes uslužbenec v podjetju upa delati po svoji vesti, če so zahteve podjetja nasprotne moralnim načelom, Božjim zapovedim? Ali ne bi tvegal izgube službe?

Ohranjati svobodo pomeni, da znamo prisluhniti najglobljim vzgibom naše vesti, ki me nas usmerjajo, kako naj ravnamo. Četudi so posledice škodljive, ohranjamo tisto svobodo, ki jo nihče ne more vzeti, če sami nočemo. Ko pa pristanemo na zahteve, za katere vemo, da so slabe, grešne, takrat se odpovemo lastni svobodi zaradi neke dobrino: položaja, višje plače, delovnega mesta, "ugleda" …

Če bi znali poslušati Jezusa, kot so ga tempeljski služabniki, bi našli moč za pravilno ravnanje in bi ne počeli neumnosti in slabih dejanj! Ne bi bi bili ovce, ampak pokončni, svobodni, zgledni kristjani.
____________________________________________________________

PETEK 27. III.

Sveti oče Frančišek nas danes vabi k molitvi, ki jo bo vodil pred cerkvijo sv. Petra v Rimu. Molitev bo ob 18.00. Na koncu bo podelil blagoslov Urbi et orbi - Rimu in svetu. Pri tem bo podelil popoln odpustek, ki ga lahko prejmemo, če bomo v tem času preko medijev povezani s papežem. Razlago tega poglejte tukaj. Priporočam in vas vabim!
Neposredni prenos bo na TV Slovenija 2, Tv Exodus, na Radiu Slovenija – program Ars in Radiu Ognjišče


Zaradi prenosa bom dane maševal po 19.00 uri.
____________________________________________________________

SREDA 25. III. - GOSPODOVO OZNANJENJE

Z dogodkom, ki se ga danes spominjamo, se je začelo uresničevati naše odrešenje. Bog je po Devici Mariji postal človek, da bi mi postali Božji!

OPOLDNE  SKUPAJ ZMOLIMO  "OČENAŠ"

Preteklo nedeljo je papež Frančišek izrekel pomemben poziv, naslovljen vsem voditeljem krščanskih cerkva. »V teh dneh preizkušnje, ko človeštvo drgeta pred grožnjo pandemije, bi rad vsem kristjanom predložil, da bi svoje glasove združeno dvignili k Nebu. Vabim vse poglavarje cerkva in voditelje vseh krščanskih skupnosti, skupaj z vsemi kristjani raznih veroizpovedi, da bi prosili Najvišjega, vsemogočnega Boga, tako, da bi istočasno zmolili molitev, ki nas jo je naučil naš Gospod Jezus Kristus. Vse torej vabim, naj molijo večkrat na dan, vsi skupaj pa zmolimo Očenaš prihodnjo sredo, 25. marca, opoldne; vsi skupaj. Na dan, ko se mnogi kristjani spominjajo oznanila Devici Mariji o učlovečenju Božje Besede, naj Gospod usliši enodušno molitev vseh njegovih učencev, ki se pripravljajo slaviti zmago Vstalega Kristusa.«

VABILO ZA PETEK

Papež Frančišek bo s tem istim namenom pred praznim Trgom na ploščadi bazilike Sv. Petra vodil, molitev prihodnji petek, 27. marca, ob 18.00 uri. Toplo je vse povabil naj se duhovno tega udeležimo po sredstvih obveščanja. Poslušali bomo Božjo besedo, k Gospodu bomo povzdignili svoje prošnje in častili Najsvetejši zakrament. Z njim bo sveti oče ob koncu podelil blagoslov Urbi et Orbi (Mestu in svetu), s čimer bo povezana možnost prejema popolnega odpustka. Na pandemijo virusa hočemo, po papeževih besedah, odgovoriti z vseobsegajočo molitvijo, sočutjem in nežnostjo. Priporočil je, naj ostajamo povezani in naj najbolj osamljenim in preizkušanim ljudem damo občutiti svojo bližino. Podobno kot pri jutranji sveti maši, je tudi zdaj spodbudil, naj še danes popoldne vzamemo v roke Evangelij in v miru in počasi beremo 9. poglavje Janezovega evangelija. Zagotovil je, da bo tudi sam tako naredil, saj nam bo to vsem dobro delo.

Molitev bo prenašala Nova 24 TV

____________________________________________________________

TOREK 24. III.
 

V današnjem evangeliju ( Jn 5,1-3.5-16) med drugim beremo: Bil je pa tam neki človek, ki je bil 38 let bolan. Jezus ga je videl ležečega in, ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Ali hočeš ozdraveti?« Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam nikogar, ki bi me dejal v vodo, kadar voda zaplivka; medtem ko se jaz tja pomikam, pa vstopi pred menoj kdo drug.« Jezus mu reče: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!« In takoj je mož ozdravel, vzel posteljo in hodil.

Mož ni takoj zagrabil ponujene priložnosti, ampak je začel z Jezusom razpravljati. Čudno se sliši, kot da ne bi hotel ozdraveti, vendar obstaja tudi ta razlaga. Navajen je bil svoje bolezni, znal je z njo živeti in preživljal se je z darovi, ki so mu jih naklanjali ljudje. Če bi ozdravel, bi se zanj začelo drugačno življenje, ki ga ni bil vajen. Konec bi bilo z darovi, ki jih je prejaml, še delati bi moral in se sam preživljati. Zato, tako zgleda, ni bil navdušen nad tem, da bi ozdravel. Morda je tako ali pa ne. Je pa zanimiva razlaga. 

Gospod nam je vedno pripravljen prisluhniti in nam dati to, kar potrebujemo. Njegova dobrota vedno presega naša pričakovanja. Toda Bog hoče naš odgovor, našo željo po tem, da bi se rešili iz težkega stanja, v katerem smo, naj gre za telesno bolezen, stisko zaradi zunanjih okoliščin ali za težo, ki jo povzroča greh v duši. Nikoli se ne smemo sprijazniti s pomankljivostmi in slabostmi, ki nas ločujejo od Boga, češ da so del našega značaja ali da ne uspemo v boju zoper te. Kadar prosimo Boga za pomoč se predpostavlja, da smo pripravljeni spremeniti življenje, sicer imamo Boga le za avtomat, ki deluje na naše molitve. Ne smemo biti podobni možu iz evangelija in se ustrašiti novega življenja. Saj za to gre. Jezus nam daje odpuščanje, zdravje naše duše, da bi začeli novo življenje. Ali ni strah pred tem, da bo treba drugače živeti, največja ovira za spreobrnjenje?

____________________________________________________________

PONEDELJEK 23. III.
 

Ljudje se radi zabavamo. Radi imamo neobičajne stvari, radi imamo časopise z vznemirljivimi novicam in oddaje z najrazličnejšimi spektakli. Hodimo na predstave "čarovnikov", čeprav vemo, da je njihova predstava iluzija in temelji na varanju naših čutov.

Podobno je bilo v Jezusovih časih. Mnogo ljudi je hodilo za Jezusom, ker bi radi videli njegove čudeže. Jemali so jih kot spektakel, kot privlačno predstavo. Priznajmo si, tudi mi bi radi videli kaj takega, izrednega ali celo čudežnega in smo pripravljeni potovati daleč od doma, da bi kaj takega doživeli in nekaj časa živeli od videnega. Jezusu pa ni do tega, da bi privlačil ljudi s svojimi »predstavami«. Zato v današnjem evangeliju vzklikne: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.« Zanj je predana in zaupna vera cilj, h kateremu bi rad pripeljal ljudi. Tudi danes.

Današnji evangelij nam predstavlja človeka, ki je prišel k Jezusu prosit, naj mu ozdravi na smrt bolnega otroka. Goreče ga je prosil. Ko je Jezus njemu in Judom očital, da jim gre samo za predstavo, za čudeže, oče ni prenehal prositi. Ni želel razpravljati o tem, kar je Jezus očital. Pred seboj je videl samo svojega otroka, ki umira in v njem je bila ena sama želja, da bi ozdravel. Drugo mu ni bilo mar. Jezus je to videl in hotel je preizkusiti moževo vero. Ni se podal na pot z očetom, da bi ga ta peljal k svojemu sinu. Rekel je samo: »Pojdi, tvoj sin živi.« S tem je bilo konec pogovora, nobenih vprašanj, nobene prošnje za pojasnila. Mož se je obrnil in šel domov, ker je verjel Jezusu in našel svojega sina zdravega. Rezultat tega srečanja z Jezusom ni bilo samo zdravje otroka, ampak tudi očetova vera. To je Jezus želel doseči.

Kolikokrat nas Jezus preizkuša na podoben način, da bi preveril, ali mu sledimo le zato, ker bi od njega nekaj radi, ali pa zato, ker mu zaupamo in vanj verujemo. Potrebno pa se je z Jezusom srečati, tako kot oče iz današnjega evangelija. V teh dneh se poskušajmo ustaviti ob tem vprašanju.

Molitev, srečanje z Jezusom

Smo v izrednih razmerah. Mnogi pogrešajo bogoslužje v cerkvah, kot tudi duhovniki pogrešamo prisotnost verniikov pri sv. mašah, ki jih opravljamo brez ljudtsva. Zavedamo se, da je bogočastje najodličnejša skupna molitev, ker molimo skupaj s Kristusom in smo v Kristusu eno telo, skupnost verujočih, družba Božjih otrok. To skrivnostno Kristusovo telo lahko uresničujemo doma, ko skupaj, kot družina, molimo. Zelo priporočam, da poživite ali celo od mrtvih obudite domačo molitev.

Vendar duhovno življeje ne temelji samo na bogoslužju. Jezus naroča tudi, naj gremo v svojo sobo in molimo k nebeškemu Očetu na skrivnem in nam daje zgled, kako to storiti. Apostoli so ga pogosto videli in slišali, kakose  je pogovarjal s svojim Očetom. Tako tudi mi pri osebni molitvi  govorimo z Bogom enako, kot s prijateljem. Vemo, da je prisoten, vedno pozoren na to, kar pravimo, nas sliši in nam odgovarja. Kakor prijatelju mu odpremo svoje srce, svojo dušo, ga častimo, se mu zahvaljujemo in ga prosimo. Pripovedujemo mu o veselih trenutkih, o žalosti, o uspehih in porazih, o plemenitih hrepenenjih, o svojih vsakdanjih skrbeh, o svojih skušnjavah in slabostih ... Govorimo mu tudi o Njem, kako ga doživljamo, kako ga spoznavamo in vključujemo v svoje življenje. Z dvema besedama: moliti pomeni spoznavati Njega in sebe, biti z Njim! Predvsem pa imejmo v mislih, da molitev ni toliko stvar našega govorjenja ali čutenja, temveč ljubezni.

Obstaja pa nevarnost, da pozabimo na molitev. Ko človek opusti molitev, na duhovnem področju naprej živi od zalog, nato pa od zvijače. Primerjajmo s preskrbo hrane, ko zaloge poidejo in hrane ni več ... Jezus pa nam pove zakaj je potrebno moliti: "Brez mene ne morete ničesar storiti." Ob vsem, kar se dogaja te dni, imejmo Jezusove besede še posebej pred očmi.

____________________________________________________________

NEDELJA 22. III.

Predlog domačega nedeljsko bogoslužje

Vsem želim blagoslovljeno in veselo nedeljo in vas spodbujam z mislijo iz 55 psalma: "Na Gospoda prelôži svoje skrbi."

Današnja 4. postna nedelja se imenuje nedelja veselja po vstopnem spevu, ki vabi: Veselite se! Veselje je bistvena značilnost kristjana. Postni čas nam s svojo resnostjo, odpovedovanjem in žrtvijo omogoča tudi veselje. Kako je to mogoče? Razlog nam daje vesela novica - evangelij, ki nam sporoča, da moremo in smemo biti skupaj s Kristuom. Biti z njim pomeni veselje. Sv. Pavel je tako pojasnil: "On je tisti, ki me je vzljubil in daroval zame samega sebe." (Gal 2,20). Mnogi menijo, da se da dobiti srečo v materialnih dobrinah kot so: denar, udobje, materialna varnost, higiena, zdravje, a morajo ugotoviti, da jim ne napolnijo srca. Skakanje od ene do druge dobrine, od enega do drugega doživetja, nam potrjuje, da nikoli nismo do konca zadovoljni, še vedno bi nekaj radi ... Veseje pa je duhovno, prihaja iz srca, ki čuti, da ga Bog ljubi, in ki hkrati noro ljubi Gospoda, tako zelo, da se to kaže v njegovih dejanjih. Srce, ki je zedinjeno in pomirjeno z Bogom, ve, da je grešno, a se kljub temu zateka k viru odpuščanja, h Kristusu v zakramentu odpuščanja. Kristjani bi to moral vedeti.

Biti s Kristusom pa pomeni, da ga spremljamo na njegovi poti, tudi na poti trpljenja in smrti na križu. V teh dneh nam je težko razumeti, da lahko v odpovedi in bolečini in trpljenju najdemo veselje. Velika noč, h kateri vodi postni čas pa nam sporoča, da se velike stvari rodijo le skozi bolečino in tpljenje. Na koncu je vstajenje. S Kristusom postanemo drugačni, novi, spremenjeni. Tako kot slepec v današnjem evangeliju. Potrebno je le spregledati, ne s telesnimi, pač pa z duhovnimi očmi, da postanemo novi človek. Sledeča anekdota nam to preprosto pojasni.

Zgodba govori o človeku, ki se je spreobrnil in verjel v Jezusa, njegov neverni prijatelj pa je hotel slišati od njega razlago, zakaj.
"Torej zdaj verjameš v Kristusa?"
"Da."
"Potem moraš o njem vedeti veliko. Povejte mi, v kateri državi se je rodil?"
"Ne vem."
"Koliko je bil star, ko je umrl?"
"Ne vem."
"Koliko pridig je povedal?
"Ne vem."
"Za človeka, ki trdi, da verjame v Kristusa, veš zelo malo."
"Prav imaš. Sram me je, kako malo vem o njem. Ampak to vem: pred tremi leti sem bil izgubljen pijanec. Zabredel sem v dolgove. Družina mi je razpadala. Moji lastni otroci so me sovražili. Zdaj sem se rešil alkoholizma, znebili smo se dolgov. V družino je spet prišlo veselje in radi smo skupaj. Moji otroci vsak večer nestrpno pričakujejo, da pridem donov. Vse to je Kristus storil zame. To vem o Kristusu."

____________________________________________________________

SOBOTA 21. III.

Misel za danes

"Meni samemu, z občudovanjem, ki si ga dolgujem."

Tako se glasi posvetilo na začetek neke knjige, ki ga je avtor zapisal ob izdaji svojega dela. Kot bi bral današnji evangelij o farizeju in cestninarju, ki sta prišla molit v tempelj. Zdi se, da virus napuha pustoši skozi vso zgodovino, tudi v naših časih. Bolezen, ki jo povzroči, samoljubje, je pa največja ovira, ki jo človek postavlja Božji milosti. Farizej je vstopil v tempelj brez ponižnosti in ljubezni. Namesto da bi slavil Boga, je začel hvaliti samega sebe. Vse, kar je naredil, je bilo samo po sebi dobro, toda vrednost njegovih del je uničil napuh.

Napuh se kaže na vseh področjih življenja. V odnosu do bližnjih nas prevelika ljubezen do seb naredi preobčutljive, neprilagodljive, polne ošabnosti, nepotrpežljive. Zradai napuha pretiravamo v uveljavljanju samega sebe, svojih pravic. Naredi nas neobčutljive, hladne, brezbrižne v naših sodbah in besedah o drugih ljudeh, kakor farizej o cestninarju. Ljubezen do sebe uživa, ko govori o svojih dejanjih, o navdihih in notranjih izkušnaj, o težavah, o trpljnenju, celo kadar ni potrebe po tem. V pobožnosti se zadovolji s tem, da gleda druge, jh opazuje in obsoja, se ima za boljše od njih ... Farizejev zgled iz evangelija nas mora odvrniti od tega, da bi ravnali enako, saj se tako Bogu ne bomo približali, pa tudi človeku ne.

Na drug strani pa cestninar, ki je imel na grbi veliko grehov, ne taji svojega stanja, saj se ga zaveda, zato le ponižno vzdihne: "Bog, bodi milostljiv meni grešniku!" Dobro je ta vzklik pogosto, večkrat na dan, ponavljati in to iz srca. Ponižnost je nasprotje napuhu in je v tem, da se pred Bogom in ljudmi skušamo videti take, kakršni smo, s svojimi dobrimi lastnostmi in svojimi pogreški. Je priznanje resničnosti. In takšne nas Bog želi. Če bomo ponižni, ne bomo ničesar izgubili, kajti pred ponižnim srcem se Gospod razneži in vanj razsipa svoje milosti: "Nad klavno daritvijo nimaš veselja, če bi ti dal žgalne daritve, bi jih ne maral. Moja daritev, o Bog, je skesan duh, skesanega in ponižnega srca ne zametuješ." (Ps 51,18-19). Od cestninarja pa se lahko naučimo, kakšna mora biti naša molitev: ponižna, pozorna, zaupna. Le tako bomo v pravem in dobrem odnosu z Bogom in ljudmi.

Naj vas danes spremlja Božji blagoslov!

 

____________________________________________________________

PETEK 20. III.

Misel za danes

V času, ki ga preživljamo in na razmere nismo navajeni, nas ne sme biti strah, niti ni dobro, da bi se počutili ogrožene. Smo v Božjih rokah. Sveto pismo nenehno govori o Božji ljubezni do nas. Bog nam zagotavlja: "Mar pozabi žena svojega otročičain se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. Glej, na obe dlani sem te napisal, tvoje obzidje je vedno pred menoj." (Iz 49,15-16).

V današnjem mašnem berilu prerok Ozej prikaže ganljivo zmago Božje ljubezni. Tudi nezvestoba in hinavsko spreobrnjenje Božjega ljudstva ne prekliče Božjega usmiljenja. Izrael spozna, da ga ne bodo rešila ne zavezništva, ki jih je sklepal s takratnimi velesilami, ne bogovi, ki so jih izdelali s svojimi rokami, niti žgalne daritve njim v čast. Reši ga lahko le ljubezen, ki se kaže v zvestobi Bogu in njegovi zavezi. Izraelcem je potrebno reči le: "Odpusti vso pregreho in vzemi za dobro, da ti darujemo sad svojih ustnic." To pa je že spreobrnjenje, ki je tudi delo Božje ljubezni:  "Ozdravil bom njih zablodo, rad jih bom ljubil, zakaj moja jeza se je od njih odvrnila. Kakor rosa bom Izraelu, cvetel bo kakor lilija, pognal bo korenine kakorna Libanonu; njegove veje se bodo široko razprostirale, veličasten bo kakor oljka in njegov vonj bo kakor vonj kadila. Vrnili se bodo in sedli bodo pod mojo senco; zopet bodo pridelovali pšenico in gojili vinsko trto: nje vino bo slovelo kot libanonsko." (Oz 14,5-8) Nikoli si ne bomo predstavljali, kako nas Bog ljubi. Zakaj čakamo s spreobrnjenjem?

V evangeliju Jezus prikliče v spomin prvo in največjo zapoved: "Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved." (Mr 12,30-31) Gospod od vsakega človeka pričakuje odgovor na jegovo ljubezen. Brezpogojno. Samo tako se človek lahko "znajde" v ljubezenskem odnosu s Stvarnikom in od njega prejema darove Božje ljubezni. Ljubezen do Boga pa se kaže v drobnih stavreh in trenutkih: ko dobro opravljamo svoje delo, v družinskem življenju, v odnosih v družbi, pri počitku ... Vse se lahko spremeni v dejanje ljubezni do Boga in do ljudi.

Ko odgovorimo Na Božjo ljubezen, lahko premagamo vse ovire, nasprotno pa so brez ljubezni tudi najmanjše težave videti nepremagljive. Ne obstaja trpljenje, naj bo še tako hudo in neizmerno, ki ga ljubezen ne bi naredila znosnega ali ga celo izničila. Tudi naše, sedanje. Zato pa mora biti ljubezen do Boga najvišja in absolutna. V taki ljubezni temeljijo vse naše zemeljske ljubezni, kajti ljubezen do Boga vključuje vse druge.

Pismouk se je strinjal z Jezusovim navedkom o največji ljubezni. Zato mu je Jezus rekel: "Nisi daleč od Božjega kraljestva." Ni daleč, ker je poznal odgovor, poznal je pot. Toda to ni dovolj. Treba je po tem spoznanju tudi živeti. Za današnje kristjane pomenljivo opozorilo. Ne le znanje, vedenje o Bogu, o Jezusu in njegovem nauku, potrebno je to tudi živeti, zdaj, danes v tem sodobnem svetu. Le to nam odpira pot Božjemu usmiljenju, ki ge v teh dneh tako potrebujemo, in zagotavlja vstop v nebeško kraljestvo. Kar vemo, to moramo narediti.

____________________________________________________________

SVETI JOŽEF - ZAČETEK TEDNA DRUŽINE

 

Danes je praznik Jezusovega krušnega očeta in moža device Marije. Bil je preprost človek in kot ga evangelist Matej označi, je bil pravičen mož. Prav izraz pravičen najbolj zadene osebnost svetega očaka. Ne gre samo za to, da je bil pošten, pravičnost pri evangelistu Mateju pomeni, da je bil oprt do Boga in pripravljen izpolniti sleherni Božji ukaz. Bog ga je napolnil z milostmi in darovi, da lahko izpolnil poslanstvo, ki mu ga je zaupal.

Živel je v velikem veselju, ker je imel ob sebi Jezusa in Marijo, pa tudi v negotovosti in trpljenju. Bil je v veliki zadregi, ko je zvedel, da je Marija noseča, ker ni poznal še vseh skrivnosti. Skrbel je za Marijo in Jezusa v veliki revščini v Betlehemu. Prizadela ga je Simeonova prerokba o trpljenju Odrešenika v templju. Z družino je moral bežati v Egipt in se v tuji deželi preživljati brez sredstev kar nekaj let. Ko se je po Božjem naročilu vrnil v Nazaret, je bil v strahu pred Arhelajem, Herodovim sinom, da ne bi tudi ta poskušal umoriti Jezusa. Vendar je v vseh teh položajih ostal pravičen: zaupal je Bogu in skušal narediti to, kar je Bog od njega hotel. Svoje načrte in človeške razloge je puščal ob strani.

Zato ga je Cerkev dala za zgled očetom in možem, da bi ob njem sprejeli svoje poslanstvo moža, očeta in računali na Božjo pomoč pri vzgoji in družinskem življenju. Vsem očetom in možem voščim Božjega varstva in razsvetljenja pri njihovem poslanstvu.

V tednu družine (19. do 25. marca) skušamo odkriti »stare« ali bolje temeljne vrednosti družine. Temelj je pravičnost, se pravi iskanje bližine Boga in pripravljenost živeti po njegovih usmeritvah. Tako družina postaja odsev sv. Trojice, kjer vse povezuje Božja ljubezen in so vsi eno. Božji Sin je postal človek zato, da bi nas ljudi pobožanstvil, nas vključil v svojo Božjo naravo. To pa je mogoče le, če Boga priznamo za Stavrnika, Gospodarja in Očeta. Navezava na Boga je zdravilo proti dejavnikom, ki danes razkrajajo naše družine. Danes je zelo moderno, da sta mož in žena med seboj neodvisna, da ne poenotita vzgoje otrok, da pri vzgoji manjka očetova roka. Zelo na lahko se pojmuje ljubezen, ki traja, dokler je obema prijetno in ugodno. Ko pa pridejo težave se zdi, da jih je najlažje rešiti z ločitvijo. Kaj otroci pri tem doživljajo pa ni pomembno. Naše družine in odnose med ljudmi rešuje le pravičnost, se pravi, iskanje Boga in spolnjevaje njegove volje.

Jezus, Marija, Jožef –
vam podarim svoje srce
in svojo dušo.

Jezus, Marija, Jožef –
stojte mi ob strani
v zadnjem boju.

Jezus, Marija, Jožef –
naj združen z vami mirno
izdihnem svojo dušo.

____________________________________________________________

 

KAKO BITI POVEZANI Z BOGOM V ČASU EPIDEMIJE

V času te hude preizkušnje ohranimo živo vero in trdno zaupanje v Božjo bližino. Bog nas ne zapušča, tudi takrat, ko ga mi zapustimo. On ostaja zvest v svoji ljubezni in vidi našo bolečino in naš strah. Taki trenutki so za nas priložnost, da odkrijemo, kako majhni in neboglejni smo brez Njegove pomoči in kako varni smo, če izročimo svoje življenje v Njegove roke.

V teh dneh ne bomo mogli prejemati svetih zakramentov, zato bomo morali poiskati vsak svoj način, kako se povezati z Njim, ki nam daje zadravje na duši in telesu in nam podarja življenje. Na tej strani bom obveščal o ukrepih, skušal pomagati in svetovati, kako živeti kot kristjan v teh časih.

MOLITEV - Vabim vas, da vsak dan molite, še posebej priporočam molitev za zdravje!

KAJ MORAMO VEDETI - Preberite navodila naših škofov.

VSE DEJAVNOSTI v župniji in dekaniji so do preklica ukinjene.

SVETE MAŠE - Ker ne boste mogli k sveti maši lahko poslušate prenos sv. maše na radiu Ognjšče ob delavnikih ob 19.00, ob nedeljah pa ob 10.00. Televizija bo na drugem programu prenašala nedeljske svete maše ob 10.00. Če je mogoče, se zberite kot družina, vsaj ob nedeljah. Pustite vse druge stavri in bodite zbrani ob prenosu sv. maše, kot bi bili v cerkvi.

SVETO OBHAJILO - Do nadaljnega ga ne boste mogli prejeti. Lahko pa prejmete duhovno obhajilo. Kako to naredimo, si pogejte tukaj.

MAŠE V ŽUPNIJI - Maševati smem le zasebno (brez vernikov). Ob delavnikih bom maševal ob 18.30, ob nedeljah ob 9.00. Ob nedeljah bom maševal za župnijo, se pravi za žive in pokojne iz župnije Budanje. V duhu se mi lahko pridružite pri obhajanju najsvetejše daritve. Če mi boste naročniki dovolili, bom med tednom maševal po vaših namenih. Z vsakim se bom dogovoril in objavil namen na spletni strani. Maše so veljavne, tudi če naročniki niso takrat v cerkvi. Če je namen svete maše pomagati našim rajnim ali prositi Boga za milost, je dobro, da so maše čimprej. V nasprotnem primeru se bo maševanje naročenih maš zavleklo in ne bom mogl upoštevati vaših želja glede datumov. In tudi ne vemo, koliko časa bo izredno stanje trajalo. Že vnaprej se zahvaljujem za vašo uvidevnost.

DOSTOP DO ŽUPNIJSKE CERKVE - Škofje svetujejo, da naj bodo cerkve odprte za zasebno molitev. Pogoj: da v cerkvi ni več kot 10 ljudi in da so več kot 1,5 metra narazen. 
    V Budanjah bo cerkev odprta vsak dan od 9.00 do 18.00. Kdor bo prišel molit, naj se ustavi v zadnjem delu cerkve (zadnje klopi in stolice - je označeno) in naj se ne sprehaja po celi cerkvi. Vsak prihaja na svojo odgovornost, ne vem, kako in s čim bomo lahko razkuževali ta del, ki bo namenjen za molitev. Prihajajte le, če ste zdravi! Na mizici bo razkužilo za roke. Poskrbite, da odnesete robčke s seboj in se dotikate čim manj stvari . 

ŽUPNIJSKA PISARNA - Do nadaljnega so vse cerkvene pisarne zaprte, lahko pa pokličete po telefonu, še posebej ob nujnih primerih (težka bolezen, smrt). Kličeite dopoldne od 9.00 do 12.00 in popoldne od 16.00 do 18.00.

PRIPOMOČKI - Verski časopis Družina nam do nadaljnega omogoča, da preko spletnih strani uporabljamo knjižico Magnificat. Uporabna je za vsakodnevno molitev, v njej najdete berila in evangelije maš za vsak dan, ... in še marsikaj drugega. Pravo bogastvo. Uporabite ta njihov dar.

____________________________________________________________